Nespečnost

Nespečnost je definirana kot stanje, ki vključuje težave tekom spanja, pa tudi težave pri zaspanju. Skoraj vsi se občasno srečujemo s težavami neprespanosti. Kdor se zvečer s težavo bori, da bi zaspal, se zbuja tekom noči, se zbudi zelo zgodaj zjutraj in težko zaspi nazaj, in se mu to zgodi vsaj trikrat na teden zaporedoma nekaj mesecev, najverjetneje trpi za kronično nespečnostjo.

Kaj povzroča nespečnost?

Stres je glavni vzrok za nespečnost, obstajajo pa tudi različna fizična stanja in drugi dejavniki, ki jo lahko potencirajo. Sem prištevamo apnejo v spanju, povečano delovanje ščitnice, določena zdravila in težave s prebavili, kot je refluks.

Tudi pomanjkanje zadostne telesne aktivnosti čez dan lahko moti sposobnost spanja. Sem sodijo tudi zlorabe različnih opojnih snovi (alkohol, nikotin, kofein…).

Motnje spanja povzročajo tudi dejavniki okolja, kot so delo v izmenah in menjava časovnih pasov pri potovanju. Ljudje, ki čez dan niso dovolj izpostavljeni sončni svetlobi, imajo lahko prav tako težave s spanjem.


Posledice nespečnosti

Nespečnost povzroča dnevno utrujenost in zniža raven energije. Ljudje s težavami spanja lahko imajo tudi oslabljene sposobnosti obvladovanja, težave pri pozornosti in koncentraciji, težave s spominom in težave pri opravljanju rutinskih opravil. Nespečnost pa v največji meri vpliva na razpoloženje. Zdi se, da je kronična motnja nespečnosti glavni sprožilec depresije in razdražljivosti.


Nespečnost in ženske

Študije kažejo, da ima približno ena od štirih žensk simptome nespečnosti.
Nespečnost lahko pri ženskah povzroči več nesreč, še posebej pogosti padci. Pri ženskah z nespečnostjo obstaja večje tveganje za nekatere zdravstvene težave, vključno s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom. Ženske pogosteje trpijo za depresijo, ki je povezana z neprespanostjo.


Nespečnost in depresija

Depresija je ena izmed glavnih vzrokov za nespečnost, lahko pa je tudi njena posledica. Pri nekaterih ljudeh se bodo depresivni simptomi pojavili pred pojavom težav s spanjem, medtem ko bodo drugi najprej opazili simptome nespečnosti. Zaradi podobnosti simptomov lahko nespečnost napačno diagnosticiramo kot depresijo in obratno.

Nasveti za dobro spanje

Nastavite urnik:

vsako noč pojdite v posteljo ob določeni uri; prav tako vstajajte ob vedno istem času,

bodite fizično aktivni vsaj 20 do 30 minut dnevno,

izogibajte se nikotinu, omejite kofein in alkohol, še posebej v večernih urah,

težki obroki pred spanjem niso priporočljivi,

sproščajte se,

vzpostavite rutino spanja: toplo kopel, branje ali drugo sproščujočo aktivnost,

če ne morete spati, vstanite in se posvetite branju, poslušajte glasbo, dokler ne zaspite.


Nadzorujte okolje spalnice:

pred spanjem se izogibajte svetlim lučem,

uporabite udobno posteljnino,

omejite hrup in motnje (TV, računalnik, hišni ljubljenčki),

postelja naj ne bo prostor za delo ali hranjenje,

nastavite hladnejšo sobno temperaturo.

Nespečnost in kognitivno vedenjska terapija