Kaj je stres?


Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je stres ena največjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi doživljala stalne simptome stresa.
Stres je odziv našega telesa na prihajajočo nevarnost ali pa odziv ob ogrožujoči situaciji. Ko začutimo nevarnost, pa naj bo ta resnična ali le v naših mislih, naša obramba telesa prestavi »svoje obrate v višjo prestavo«.

Odziv na stres je takšen, da nas naše telo želi zaščititi. Pomaga nam, da ostanemo osredotočeni, energični in pozorni. Če smo v nevarni ali izredni situaciji, nam lahko reši življenje, saj nam da dodatno moč, da se branimo ali poženemo v beg. Pomaga nam tudi, da smo kos vsem izzivom, ki nas čakajo na delovnem mestu. Če pa gre stres čez določeno mejo, preneha biti koristen in nam lahko povzroči veliko škode na našem zdravju, razpoloženju, produktivnosti, odnosih in kakovosti življenja.
Ljudje nismo narejeni za prenašanje kroničnega, stalnega stresa. Naše telo je narejeno tako, da se zna odzvati na kratek in močan stres. Danes pa je stres postal stalen, naše delo in okolica od nas zahtevajo vedno več, stalno pripravljenost, le-to pa lahko traja tudi leta.

Znaki in simptomi stresnih preobremenitev


Najnevarnejša stvar stresa je, kako enostavno postane del nas. Nanj se navadimo. Postane nam znan, celo normalen. Ne opazimo več, kako zelo močno vpliva na nas. Pomembno je, da se zavedamo, kateri so tisti opozorilni znaki in simptomi, ko je stresa preveč in nam škoduje.

Simptomi stresa na kognitivnem področju

težave s spominom

težave s koncentracijo

negativno razmišljanje

težave s presojanjem

tesnobne misli

preokupacija s skrbmi



Simptomi stresa na čustvenem področju

depresija in splošno negativna občutja

anksioznost in vznemirjenost

razdražljivost in jeza

občutki preobremenjenosti

občutki osamljenosti in izolacije



Simptomi stresa na fizičnem nivoju

telesne bolečine

driska ali zaprtje

omotičnost

bolečine v prsih, hiter srčni utrip

izguba spolnega nagona

pogosti prehladi in gripe



Simptomi stresa in spremembe v vedenju

povečan ali zmanjšan apetit

nespečnost ali povečana količina spanja

umikanje od bližnjih

odlašanje ali zanemarjanje odgovornosti

zloraba alkohola, cigaret ali droge

grizenje nohtov, premikanje telesa v ritmu


Stres in njegovi vzroki


Situacije in pritiske, ki povzročajo stres, imenujemo stresorje. O njih običajno razmišljamo negativno. Vendar sem vključujemo tudi praviloma pozitivne dogodke, kot so poroka, nakup hiše, napredovanje, prihod dojenčka ali odhod na fakulteto.
Stres pa ne povzročajo le dejavniki, ki so zunaj nas. Stres lahko nastane tudi »znotraj nas« oz. ga ustvarjamo sami, kadar nas nekaj pretirano skrbi, imamo pesimistične misli, negativne poglede na svet ipd.

Najpogostejši zunanji vzroki stresa


večje življenjske spremembe (smrt bližnjega, ločitev, bolezen, poroka, izguba dela, upokojitev)

delovne obveznosti, šolske obveznosti

težave v partnerskem odnosu

finančne težave

težave z otroci in v družini



Najpogostejši notranji vzroki stresa:

pesimizem, negativizem

nezmožnost sprejemanja negotovosti

togo razmišljanje, pomanjkanje prilagodljivosti

nerealna pričakovanja / perfekcionizem

odnos »vse ali nič«


V čem se stres loči od izgorelosti?

Izgorelost je opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikova izčrpanost, depersonalizacija (tudi umik ali cinizem) in zmanjšana osebna učinkovitost. Izgorelost se razvija počasi, tekom let. Sprva so prisotne visoke delovne zahteve, visoka stopnja stresa na delovnem mestu in visoka pričakovanja. Zahteve dela so višje od resursov, delo pa ne izpolnjuje posameznikovih pričakovanj. Sčasoma posameznik postane kronično utrujen, pojavita se psihična in fizična izčrpanost. Lahko se pojavijo tudi motnje spanja in druge zdravstvene težave, kot je glavobol in različne bolečine. Kasneje se pojavijo apatija, depresivnost, dolgočasje, negativen odnos do dela. Posameznik postane ciničen, ravnodušen (depersonalizacija). V zadnji stopnji procesa izgorevanja posameznik občuti obup in nemoč. Do samega sebe čuti odpor, prav tako do drugih ljudi in vseh stvari, lahko se pojavijo občutki krivde, nezadostnosti.
Vir: NIJZ, 2018

Z izgorevanjem se tekom življenja sreča četrtina ljudi, izgorelost pa prizadane do 10 % ljudi.


Pri stresu čutimo preveč psihičnih in fizičnih pritiskov. Upamo, da bo sčasoma naše življenje boljše. Na nas se kopiči vedno več dolžnosti in obveznosti. Stresa, ki nas obdaja, se zavedamo, povzroča nam tesnobne občutke.

Pri izgorelosti se počutimo prazne. Upanja v prihodnosti ne čutimo. Motivacije za spremembo nimamo. Ne zavedamo se, da smo na pragu izgorelosti. Našemu stanju se pridruži depresija.

Kako zmanjšati stres?

Zaradi široke škode, ki jo lahko povzroči stres, je pomembno poznati lastno mejo stresnih dejavnikov. Koliko stresa je "preveč", se razlikuje od osebe do osebe. Nekaterim se zdi, da se lahko brez večjih težav kosajo z različnimi življenjskimi udarci, medtem ko se drugi običajno »lomijo« ob majhnih ovirah ali frustracijah.

Dejavniki, ki v največji meri vplivajo na stopnjo naše osebne stresne tolerance

Naša podporna mreža

Močna mreža tesnih prijateljev in družinskih članov predstavlja pomembno zaščito pred stresom. Ko imamo okrog sebe ljudi, na katere lahko računamo, življenjski pritiski ne izgledajo več tako veliki. Če smo bolj osamljeni in izolirani, nam preti večja nevarnost, da se podvržemo stresu.

Občutek nadzora

Stres lažje sprejemamo, če imamo zaupanje vase in v svoje sposobnosti vplivanja na dogodke. Če pa imamo občutek, da imamo le malo nadzora nad svojim življenjem, nas bo stres hitreje oplazil.

Naš odnos do življenja

Način, kako gledamo na življenje in njegove neizogibne izzive, močno vpliva na našo sposobnost obvladovanja stresa. Če smo polni upanja in optimizma, bomo tudi manj ranljivi. Trdoživi ljudje se spopadajo z izzivi, imajo močnejši smisel za humor, verjamejo v višji namen in sprejemajo spremembe kot neizogiben del življenja.

Naša sposobnost soočanja s čustvi

Če ne vemo, kako se umiriti in pomiriti, ko se počutimo žalostne, jezne ali v težavah, je večja verjetnost, da bomo občutili stres in vznemirjenost. Sposobnost, da se s svojimi čustvi ustrezno identificiramo in se z njimi spopademo, lahko poveča toleranco do stresa in nam pomaga, da se oddaljimo od stisk.

Naše znanje in preventivno delovanje

Več kot vemo o stresnih situacijah, vključno s tem, kako dolgo bodo trajale in kaj od njih pričakovati, lažje jih bomo obvladovali. Če se npr. odpravimo na operacijo z realistično sliko, kaj pričakovati po operaciji, bo boleče okrevanje manj stresno.

Kako lahko izboljšamo naše obvladovanje stresa


Fizična aktivnost

Redna telesna vadba izboljša naše počutje in pomaga pri lajšanju stresa. Pomaga nam, da izstopimo iz cikla negativnih misli, ki se hranijo s stresom.

Druženje

Pogovor z ljudmi, ki so nam blizu in jih imamo radi, sproži hormone, ki lajšajo stres, kadar se počutimo vznemirjeno in negotovo. Pogovori umirjajo in pomirjajo naš živčni sistem. Ne smemo dopustiti, da delo in različne odgovornosti na nas vplivajo v tolikšni meri, da nam preprečujejo družabno življenje.


Vključitev čutov

Ključno je, da najdemo senzorični vhod, ki najbolj pozitivno deluje na nas. Ali nas pomiri glasba, ali vonj po kavi, morda božanje psa… Ljudje se na senzorične dražljaje odzivamo različno, zato je pomembno, da najdemo način, ki ustreza nam.

Sprostitev

Stresa iz svojega življenja ne moremo popolnoma odpraviti, lahko pa nadziramo, kako močno vpliva na nas. Sprostitvene tehnike, kot so joga, meditacija in globoko dihanje, aktivirajo sprostitveni odziv telesa, stanje počitka, ki je polarno nasprotje odziva na stres. Če redno vadimo, lahko te dejavnosti zmanjšajo naš vsakdanji nivo stresa in povečajo občutke veselja in vedrine. Povečajo tudi našo sposobnost, da ostanemo mirni in zbrani pod pritiski.


Zdravo prehranjevanje

Hrana, ki jo jemo, lahko izboljša ali poslabša naše razpoloženje in vpliva na našo sposobnost obvladovanje stresa. Prehrana, ki je bogata s svežim sadjem in zelenjavo, visokokakovostnimi beljakovinami in maščobnimi kislinami omega-3, pomaga pri boljšem obvladovanju življenjskih vzponov in padcev.


Počitek

Občutek utrujenosti lahko poveča stres, saj povzroči, da razmišljamo neracionalno. Hkrati lahko kronični stres moti naš spanec. Ne glede na to, ali imamo težave s spanjem ali z nočnimi prebujanji, obstaja veliko načinov, kako izboljšati spanec, da se bomo počutili manj obremenjeni, bolj produktivni in čustveno uravnoteženi.

Pri stresu je lahko v pomoč tudi psihoterapija in alternativne metode zdravljenja s pomočjo terapevtskih pogovorov in Narave.


Tipične izjave pri stresu so:

»Svojega življenja sploh nimam več pod kontrolo«
»Vsaka stvar me vrže iz tira«
»V službi od mene zahtevajo vedno več, a za isto plačilo«
»Po službi sem tako utrujena, da se lahko le uležem na kavč«
»Z možem živiva drug mimo drugega«
»Ne vem, kje se me drži glava«
»Postal sem zadirčen, apatičen in brez volje«
»Sploh se ne morem naspati«
»Svojo slabo voljo prenašam tudi na druge«
»Vsi pritiskajo name«
»Preveč je vsega«
»Vseskozi mi gre na jok«


Stres je v današnjem času skoraj neizogiben, vendar je način, kako ga doživljamo, zelo individualen. Nekateri ljudje npr. javno nastopanje pred večjo množico ljudi doživljajo kot zelo hud stres, drugi pa isto situacijo doživljajo kot izziv. Nadalje, nekaterim je stres ukvarjati se z denarjem, drugim pa to sploh ne predstavlja težav. Če ena oseba uspeva pod pritiskom in se kljub skrajnim rokom najbolje odreže, se bo druga oseba zaprla, ko se bodo njene delovne zahteve stopnjevale.
Pri tem je zelo pomembna naša čustvena odpornost. Le-te se je možno tudi naučiti in se tako lažje spopadati s stresnimi situacijami.
Proti stresu se ne moremo boriti. Najboljši način je, da ga sprejmemo in se aktivno učimo, kako bi ga lahko drugače sprejemali in se nanj bolj učinkovito odzivali.